Čez točno teden dni se bo v Barceloni začela že 113. izvedba znamenite dirke po Franciji. Že peto skupno zmago bo na poletnem vrhuncu sezone lovil Tadej Pogačar, s čimer bi se na vrhu večne lestvice izenačil s četverico Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain. Slovenec se na start v Katalonijo podaja kot glavni favorit.
Medtem so ta konec tedna v teku dirke državnih prvenstev – kronometrskega prvaka smo dobili včeraj, najboljšega na cestni dirki pa bomo jutri v Gabrju pri Novem mestu -, bodo oči svetovne kolesarske javnosti že prihodnjo soboto uprte v Barcelono.
Katalonska prestolnica bo skupaj z nekaterimi bližnjimi kraji namreč gostila uvodni vikend oziroma grand depart letošnje dirke po Franciji, ki se bo začela z ekipnim kronometrom. Cilj 19,7 kilometra dolge vožnje na čas bo pri olimpijskem stadionu na hribu Montjuic v osrčju drugega največjega španskega mesta. Tour se je z ekipnim kronometrom nazadnje začel pred 55 leti, torej leta 1971.
A to bo le uvod v izjemno zahtevno traso. Čeprav so se organizatorji po oktobrski predstavitvi soočili tudi s kritikami, ker v letošnji izvedbi ne bo tlakovanih odsekov, makadama in očitnih etap, kjer bi lahko kolesarje motil veter, pa bo dirka zelo naporna. Christian Prudhoome, organizacijski direktor, je dejal, da bo intenzivnost proti koncu naraščala, kar je nazorno predstavil z glasbenim izrazom “crescendo”.

A to ne pomeni, da že začetek ne bo težak. Pravzaprav bo že tretja etapa, ki bo kolesarje iz Granollersa v Španiji popeljala do Les Anglesa v Franciji ponudila gorski obračun, na katerem Toura sicer ne bo mogoče osvojiti, lahko pa bodo že nastale razlike, ki bi pomembno vplivale na nadaljnji potek dirkanja.
Šesta etapa ponuja prvi veliki pirenejski spektakel s Tourmaletom in novim ciljnim vzponom, nato pa naj bi se spopadi najboljših hribolazcev nadaljevali v ponedeljek, 14. julija, torej takoj po prvem prostem dnevu. Ta sicer ne ponuja izrazito zahtevnih klancev, toda kratki in eksplozivni klančki bi lahko ponudili spektakel na francoski državni praznik.
Alpski trojček povsem ob koncu
Tudi zaključek drugega tedna bo zahteven – v soboto najprej na Le Markstein, enega najbolj ikoničnih klancev v Vogezih, dan pozneje pa še prvič cilj na Plateau de Solaison. Po dnevu premora sledi še edina individualna vožnja na čas – razgiban kronometer od Eviana do Thonona s klancem na sredini bo dolg 26 kilometrov.
Po še eni tranzicijski etapi pa sledi veliki alpski zaključek. Četrtkovo ogrevanje z zaključkom na Orcieres-Merlette, nato pa dva dni zapored po znamenitih serpentinah na enega najbolj mitskih francoskih prelazov – Alpe d’Huez. A veliko težja in z nazivom kraljevska bo 20. etapa, saj karavano še pred finalom čakajo klanci Croix de Fer, Telegrahphe, Galibier in Sarenne. Da bo pester tudi zadnji dan, pa bo med krogi po Parizu znova poskrbel klanček na Montmartre.

Skupno je po klasifikaciji organizatorjev na sporedu sedem ravninskih, štiri hribovite in osem gorskih etap, od katerih se jih pet konča s ciljnim vzponom, ter dva kronometra. Od 37 krajev, ki bodo gostili start ali cilj, se jih bo 10 predstavilo prvič. Grand depart bo še 27. potekal izven Francije, tretjič v Španiji. V domovini dirke pa bo karavana obiskala sedem regij in 29 departmajev. Pred kolesarji je skupno 3333 kilometrov s 54.450 višinskimi metri.
Vse etape Toura 2026:
Vsi želijo ustaviti Pogačarja
A če se ob trasi držimo tistega klišejskega pravila, da dirko težko delajo kolesarji in ne ceste, na katerih vozijo, je jasno, da se na francoski pentlji znova obeta spektakel. Tadej Pogačar bo po letih 2020, 2021, 2024 in 2025 lovil še peto skupno zmago, s čimer bi na večni lestvici ujel četverico Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain. Glede na izjemne predstave v letošnji sezoni, ko je po izvrstni pomladi sijajno formo po višinskih pripravah v Sierri Nevadi potrdil tudi s prevlado na dirki po Švici, je jasno, kdo je prvi favorit Toura. Slovencu trasa leži, a najprej je treba skočiti, potem pa reči hop.

Sploh glede na konkurenco: znova se kot glavni izzivalec ponuja Jonas Vingegaard, prvak Toura v letih 2022 in 2023. Danec se je v lovu na čim boljšo formo letos odločil za drugačno taktiko – ponovil je Pogačarjevo potezo iz leta 2024 in “ogrevanje” opravil kar na prvem grandtouru sezone. In Giro tudi prepričljivo osvojil.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov, takšne besede so prišle tudi iz tabora Pogačarjevih Emiratov, pa bi lahko bil nevarno blizu tudi Paul Seixas. Komaj 19-letni Francoz je kljub mladosti spomladi navduševal in nekajkrat celo izzval tudi Pogačarja. Bolj kot vprašanje, koliko posledic je pustil padec na dirki Auvergne-Rhones-Alps, se ponuja pomislek, kako se bo najstnik znašel pod enormnim pritiskom domače javnosti, ki na zmagovalca čaka že vse od leta 1985.

Med glavnimi favoriti vsaj za stopničke ne moremo niti mimo dveh, ki sta na tretjem mestu podiuma ob koncu Toura že pozirala. Leta 2024 je to uspelo Remcu Evenepoelu, lani pa Florianu Lipowitzu. Belgijec in Nemec bosta tokrat v barvah Red Bulla, kjer bomo pogrešali Primoža Rogliča (glavni cilj sezone je Vuelta), skušala izzvati najboljše. Lipowitz je dobro formo potrdil na slovenskih cestah, ko je dobil zadnji dve etapi, vključno tisto z vzponom na Vršič, medtem ko je olimpijski prvak ubral nekonvencialno pot in bo na Tour prišel brez generalke – zadnjič je dirkal konec aprila na spomeniku Liege-Bastogne-Liege.

Po vsem naštetem, kar spet obeta fantastične tri tedne julijskih bojev in znova s Slovencem v ospredju, naj prihodnja sobota pride čimprej!
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal









Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!